Značaj tibetanskega terierja

     Ena najbolj privlačnih značilnosti pasme je vsekakor temperament tibetanskega terierja. So prijazni in ljubeči družinski psi. Ker neizmerno uživajo v družbi svojih ljudi, so tipični psi za bivanje v stanovanju. Ločiti psa od njegovih ljudi je krivica, ki si je ne zasluži noben pes, še najmanj pa kuža, kot je tibetanski terier. Kot čuvaji so izredno čuječi, vendar ne agresivni ali napadalni. Njihovo varovanje doma je običajno omejeno na opozarjanje. Delujejo bolj po principu: »Jaz sem ti povedal za tujca, ti pa uredi stvari sam«. Do tujcev so praviloma nekoliko zadržani, čeprav imamo izkušnje, da se tibetanček razveseli tudi tujca, ki ga prvič vidi, če je le-ta do njega prijazen. Seveda k zaupanju pomaga, da je kdo od domačih na drugi strani povodca.

Lia v diru

     Praviloma so doma, v stanovanju, bolj mirni, zunaj, na kakšnem travniku, pa pride do izraza njihova neizmerna energija, moč, hitrost in igrivost. Na velikem travniku so za TT-je značilni tako imenovani »krogi sreče«, ko v svoji razigranosti v stilu motorističnih dirkačev pri veliki hitrosti »polagajo« ovinke. Pogled na v vetru plapolajočo dlako dirkajočega TT-ja je neprecenljiv. Čeprav res ljubijo gibanje na prostem, bodo povsem mirno prenesli kakšne dneve slabega vremena, ko bodo odšli ven samo na krajše opravljanje potrebe. Se je pa v takih primerih dobro z njimi malo več poigrati doma, seveda razmeram primerno.

     Neizmerno so navezani na svoje človeško "krdelo" in zelo hitro s svojo inteligentnostjo dojamejo razmerja in pravila, ki veljajo v krdelu, z lahkoto pa tudi najdejo luknje, kjer je mogoče ta pravila kršiti. Tudi, ko kuža počiva v kakšnem kotu, ima dogajanje v domu pod budnim nadzorom. Pri nas doma smo mnenja, da se je dobro s TT-ji veliko pogovarjati. Zelo zabavno je opazovati kako takšen kuža razvije zanimivo komunikacijo in se na pogovor včasih odziva s posebne vrste »odgovarjanjem«.

Lia v šoli

     So bistri psi, ki se hitro učijo. Pri učenju pride v poštev res samo pozitivna motivacija in vztrajno ponavljanje vaj z igro in nagrajevanjem. Odločnost in doslednost DA, prisila in ostrina NE! Kakršnakoli ostrina lahko kužka prestraši in povzroči, da se umakne ter povleče vase. Tibetanski terierji pa so in naj bi ostali tisti pravi - veseljaki.

     Njihova inteligenca, učljivost, gibčnost in želja po gibanju jim omogočajo, da so lahko odlični v »pasjih« športih, kot je na primer agility.

     Na tiste malo večje otroke, ki se s kužkom že znajo primerno igrati, so TT-ji nori, in kmalu postanejo nerazdružljivi zavezniki. Je pa morda potrebna previdnost pri čisto majhnih otrocih, ki so lahko nehote nekoliko grobi, in se potem kaj hitro zgodi, da pes potem »ne mara« takšnih otrok, kar običajno kaže z umikanjem in zelo redko s kakšnim opozorilnim renčanjem. Prav mi pa imamo izredno pozitivne izkušnje, ko sta otroka rasla ob odraslem psu in nismo imeli nikoli nobenih težav. So pa bili fizični stiki med otrokoma in Pingijem v prvih letih vedno pod nadzorom, otroka pa sta bila neprestano usmerjana k nežnosti s psom. Lia v traviTako sta božanje osvojila zelo hitro in kakšno neprijetno vlečenje za dlako ali kaj podobnega ni bilo nikoli vprašanje. Pes je ponoči velikokrat celo spal v otroški sobi med obema posteljicama in ju varoval.

     Zaradi velikosti in z lahkoto pridobljene socializiranosti je tibetanski terier nedvomno pes, ki gre praktično povsod lahko s svojimi gospodarji. No, ja, kakšna opera seveda odpade… Praviloma tibetanski terierji (ob ustreznih varnostnih ukrepih) zelo dobro prenašajo potovanje z avtom.

     Tibetanski terier ima dolgo življenjsko dobo in lahko ob dobrem zdravju in negi pričakovano doživi 15-17 let.