Kratka zgodovina pasme

     Dvatisočletna zgodovina tibetanskih terierjev (TT) kot pasme je dolga in polna skrivnosti, kar daje tem psom poseben pridih mističnosti, ki preveva tudi samo deželo Tibet, od koder izvirajo. So dokazano ena najstarejših pasem, kar jih poznamo. Legenda pripoveduje, da naj bi ti psi izvirali iz območja imenovanega »izgubljena dolina«, ki so ga pred stoletji potresi in plazovi praktično odrezali od sveta.

     Skozi stoletja so jih oblikovale surove vremenske razmere, ki vladajo na višinah tibetanske planote. Svoja telesa in čute so izdatno prilagodili, kar jim je omogočilo preživetje. Dvojna dlaka jih ščiti pred mrazom in vetrovi, velike okrogle šape pa jim omogočajo varen korak pri gibanju po skalnih in zasneženih terenih. Naravna selekcija jim je v teku razvoja izostrila čute in občutek za ravnotežje. Pes s pomanjkljivimi čuti ali ravnotežjem je lahko kaj hitro padel s skalnega previsa in pač ni imel potomcev…

     Skozi generacije TT-jev, ki so živeli v samostanih, je toplina in nežna skrb menihov izoblikovala prepoznavni značaj pasme. Z njimi so zelo lepo ravnali, ker so verovali, da so reinkarnacija grešnih menihov. Tibetanci jih izredno cenijo in so jih že davno v svojih družinah obravnavali kot otroke. Imenovali so jih kar »mali ljudje«. Prepričani so, da prinašajo srečo, zato TT-ji običajno niso bili naprodaj. So pa mladičke podarjali kot izraz hvaležnosti in dobrih želja. Nomadom so ti psi spremljali karavane, s čimer še dandanes povezujemo njihovo navdušenje nad dolgimi sprehodi, pohodi, raziskovanji in potovanji. So izjemno prijazni in nežni, pozorni do svojih ljudi ter nekoliko zadržani do tujcev. TT-ji so čuječi a neagresivni čuvaji, vendar daleč od tega, da bi bili strahopetni.

dr. Agnes Greig Bunti

     Čeprav obstajajo namigi, da so nekateri primerki tibetanskih terierjev prišli v Evropo z mornarji iz Indije že prej, gredo uradne zasluge za prihod TT-jev na evropska tla dr. Agnes Greig, ki je med svojim delom v Indiji z operacijo rešila življenje neki tibetanski ženski in je v zahvalo od njene družine ob koncu leta 1922 prejela prikupno svetlo psičko Bunti. Ista družina ji je nekaj let kasneje pomagala priti še do samčka in dr. Greigova je pričela z vzrejo. Angleška kinološka zveza je 1931 pse registrirala kot »tibetanske terierje«. V dvanajstih letih službovanja v Indiji je dr. Greigova prepeljala v Anglijo več TT-jev, ki so bili temelj njene vzreje. Do svojega povratka v domovino jih je vzrejala pod okriljem psarne Ladkok v lasti svoje mame, kasneje pa je registrirala svojo psarno Lamleh. Prve psarne za vzrejo tibetanskih terierjev v Angliji so bile: Ladkok (mama dr. Greigove), Lamleh (dr. Greigova) in Luneville (družina Downey).

Troyan Kynos

     Dr. Greigova je svojo vzrejo temeljila na avtohtonih psih z nespornim poreklom iz Tibeta, medtem, ko je bil osnova za vzrejo psarne Luneville kuža najden med pristaniškimi doki Liverpoola, za katerega so sumili, da je skočil z ladje, ki je prispela iz Indije in je bil kasneje s strani kinoloških avtoritet prepoznan kot tibetanski terier. Poimenovali so ga Troyan Kynos. Psi vzreje Lunville so hitreje dozorevali, imeli so bujnejšo dlako in so bili namenjeni predvsem razstavljanju, s katerim se je družina Downey ukvarjala. Lamleh TT-ji pa so dozorevali kasneje, glavna razliko pa predstavlja njihova dlaka, ki je običajno mehkejša in se do konca izoblikuje nekaj pozneje. Dandanes, čiste Lunville linije praktično ni več, ker so kasneje že sami Downeyevi svoje psice parili z Lamleh samci in so se nekdaj opazne razlike med linijama skozi desetletja precej zabrisale, je pa po vsem svetu še veliko ponosnih vzrediteljev čiste Lamleh linije, ki s svojim delom na nek način negujejo spomin na dr. Greigovo. Ona sama je že za časa življenja svoje najboljše pse prodajala v tujino (Indijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Švico, ZDA, Skandinavijo…), ker je bila prepričana, da Angleži pse vzrejajo samo za razstave. Do svoje smrti leta 1972 je veliko svojih psov že razposlala po svetu.

     Po smrti dr. Greigove so večino od okoli 100 preostalih njenih psov pobili, le nekaj so jih uspeli rešiti prijatelji in družina Beesley, katere člani so bili oskrbniki posestva dr. Greigove. Beesleyevi so nadaljevali vzrejo pod imenom Lehlam.